Poletje je bilo pestro, vsaj kar se mojih astrofotografskih eskapad tiče.  In ker zbranih fotonov ni nikoli dovolj, sem se po kolektivnem dopustu odločil, da izkoristim vikend brez Lune in poškljocam še eno tarčo. Za vikend 14.8 in 15.8 sem se odpravil na Dolenjsko, bolj natančno v Pušlc Dolenjske (eni ga poznajo kot Šentjanž na Dolenjskem). Vremenska napoved je obetala in avto je bil na hitro poln opreme. S/z astro kolegi, Bojanom, Gregorjem in Mihom (po domače Mihatom) smo se dogovorili, da se dobimo na "lokalnem" hribu, Leskovec v Podborštu se imenuje. Lokacija je super, mogoče malo Zagreb "prebija", ampak smo že kje v slabših pogojih fotkali. In tako se je petkov popoldan prevesil v večer, mi smo pa veselo postavljali opremo. S sabo sem privlekel ta resno montažo (Skywatcher Heq5 pro), ki je nosila Newtonov teleskop TS optics 150/750mm, na katerem je fotone zbirala monokromatska kamera QHY MiniCam8. Zraven seveda ne sme manjkat Dwarf Mini, ker pa opreme na terenu ni nikoli dovolj, sem s sabo imel tudi Maksutov teleskop podjetja Svbony, z goriščno razdaljo 1500mm ( z Barlow lečo 4500mm), ki je bil postavljen zato, da preverim in sprobam novo pridobitev, wifi kamero, ki sliko/video pošilja direkt na telefon, kar je super za kakšno množično opazovanje Lune in planetov. Večer se seveda ni začel optimalno. Veter je kar konkretno bril, da pa to ne bi bil največji izziv/problem, so se astro kolegi odločili, da bodo tisti večer hodili po mojih nogah in ne svojih (posledično sem pristal na bolniški, ampak ne jim tega povedat). Na terenu se nam je pridružil še astro kolega Borut, kasneje pa še kolega Dejan. Dobra družba zagotovljena, Check.  Veter se je krepil, mi smo se malo postrani gledali in kolegi so še vedno hodili po moji Taci. Glede na vse vetrovne težave, je bil večer uspešen. Naslednji dan, soboto 15.8. pa sem se odločil, da ne rinem v hrib, ampak postavim opremo kar v Pušlcu (v bližnji sadovnjak). Kvaliteta neba je precej dobra (izmerjen SQM je 21.03), vetra pa nič. Tarčo na senzorju sem obdržal isto, sem pa na teren povabil nekaj prijateljev, ki so izrazili željo, da bi si pogledali Saturn od bližje. Kot prvi se mi je pridružil Borut, še medtem, ko sem postavljal teleskop. Pri polarni nastavitvi pa mi tokrat nič ni šlo, kot bi moralo, stvari so eskalirale toliko, da sem začel konkretno brcat tripod montaže (seveda z levo, zdravo taco). Borutu sem v očeh videl, da ga je strah, da bo on naslednji. Več kot uro, mi nikakor ni uspelo polarno nastaviti teleskopa, kot zanimivost pa naj omenim, da ko je bila nastavljena, mi je teleskop brez problemov delal do 5 zjutraj, čeprav nas je bilo en kup okoli montaže; luči, telefonov in ostale svetlobne krame ni manjkalo.  Saturn se je konkretno pokazal po 23 uri, kmalu zatem je prišel tudi kolega Dejan s/z mladino, kmalu zatem pa še "družinska" prijatelja Jože in Saša. Vsi so bili navdušeni nad pogledom na Saturn, čeprav je bil še dokaj nizko. Skozi večer/noč so sledile težke življenjske debate, polne smeha in seveda dobre energije. Noč se je seveda prehitro prevesila v jutro, na hitro sem naredil še kalibracijske posnetke in odpeketal proti postelji. Sama obdelava podatkov se je seveda zavlekla, saj sem imel na trdem disku en kup projektov, povrhu vsega, pa sem pristal še na bolniški (a sem omenil, da so zlorabljali mojo bogo Taco?)....   **********   OPREMA: - Montaža: Skywatcher HEQ5 pro na jeklenem tripodu. - Teleskop: Newton TS Optics 150/750mm, f5. - Kamera: QHY MiniCam8 mono (Ha in Oiii), ohlajena na -10 stopinj Celzija. - Teleskop za vodenje: Svbony 60/240mm. - Kamera za vodenje: Player One Uranus C. - Mini PC: MeLE PCG02 Fanless Mini PC Stick 8GB/256GB. - Mini elektrarna: EcoFlow River 2 Pro LFP baterijski generator, 768 Wh. - Polarna nastavitev: Sharpcap. - Zajem podatkov: N.i.n.a. - Advanced Sequencer. - Vodenje: PhD2. Vsi podatki zloženi in obdelani v programu Pixinsight, podpis dodan v programu Photoshop. ********** ZAJETI PODATKI: - Ha (Vodik): 109 posnetkov po 180 sekund = 5.4 ure. - Oiii (Kisik): 109 posnetkov po 180 sekund = 5.4 ure. - Kalibracijski posnetki: 30 DARK posnetkov, 50 BIAS posnetkov, 30 FLAT IN 30 DARK FLAT posnetkov na noč. ********** LUNA: - 14.8.2026 Leskovec v Podborštu: Osvetljenost 4%. - 15.8.2026 Šentjanž na Dolenjskem: Osvetljenost 10%. **********   Še fotografija v polni resoluciji, hvala Gregor Ambrožič, za super aplikacijo! https://photonhunter.space/share/image/oRK5gNtUsh   **********     Še suhoparni podatki in zanimivosti:     Pri NGC 6820/NGC 6823 je ena zanimiva zmeda z imeni, ki jo je vredno razčistiti že na začetku: to, kar astrofotografi pogosto imenujejo »NGC 6820«, je v resnici precej večji kompleks Sh2-86, v katerem sta majhna meglica NGC 6820 in mlada odprta kopica NGC 6823.    🌌 NGC 6820 + NGC 6823 — kaj pravzaprav gledamo? Celotna scena je v ozvezdju Lisica (Vulpecula), v zelo bogatem delu Rimske ceste. Razdalja: približno 6.500–7.500 svetlobnih let. Del večjega območja nastajanja zvezd Vulpecula OB1 v neposredni bližini je znamenita M27 Dumbbell, približno 3° stran. Torej govorimo o precej mladem in zelo aktivnem delu Galaksije.   🔴 NGC 6820 – meglica:   NGC 6820 sama po sebi ni tista ogromna 40-minutna meglica, ki jo običajno vidiš na fotografijah. Kataloško je NGC 6820 majhen, precej šibek kompleks, velik približno 0,5 × 0,5 ločne minute. lociran okoli: V literaturi jo najdemo tudi kot Cr 404, njena povezanost s Sh2-86 pa povzroča precejšnjo zmedo pri poimenovanju. In potem imamo Sh2-86 To je veliko večja H II-regija, približno 40′ široka, ki obdaja, oziroma vsebuje območje NGC 6823 in NGC 6820. NGC 6823 je njen glavni vir ionizacije.  Zato se v astrofotografiji pogosto uporablja NGC 6820 / NGC 6823 / Sh2-86 kot ime praktično istega fotografskega kompleksa.   ⭐ NGC 6823 – prava zvezdna zvezda te zgodbe NGC 6823 je mlada odprta zvezdna kopica. Starost se v različnih raziskavah ocenjuje približno na 2–4 milijone let, pogosto se navaja okoli 3 ± 1 milijona let. Novejši pregledi dajejo približno 4 ± 2 milijona let. Za primerjavo: Sonce: 4,6 milijarde let NGC 6823: ~3 milijone let Torej je ta kopica v primerjavi s Soncem praktično še v porodnišnici.    🔵 Zakaj so zvezde tako modre? Ker so v kopici številne vroče, masivne OB-zvezde. Raziskave so identificirale približno 17 OB-zvezd, ki pripadajo NGC 6823. Te zvezde proizvajajo ogromne količine ultravijoličnega sevanja.    In tukaj se začne prava drama. UV sevanje → ionizacija plina → H II-regija → segrevanje in širjenje plina → oblikovanje okoliških oblakov in skupaj z zvezdnimi vetrovi dobesedno kiparijo okoliški molekularni oblak. Tisti znameniti "slonji rilci" To je verjetno najbolj spektakularen del objekta. Na fotografijah vidiš dolge temne in svetle stebre, ki štrlijo proti NGC 6823. Izgledajo precej podobno znamenitim stebrom v: M16 – Eagle Nebula IC 1396 NGC 3372 – Carina Nebula In fizika je podobna. Vroče mlade zvezde iz kopice oddajajo ogromno UV-sevanja. To ionizira okoliški plin. Zato ostanejo kot stebri oziroma pillars.   In še bolj zanimivo: v stebrih nastajajo nove zvezde. NGC 6823 ni samo skupina mladih zvezd, ki uničuje svoj rojstni oblak. V preostalem plinu in prahu še vedno nastajajo nove zvezde. V območju Vul OB1 je bilo identificiranih okoli 856 kandidatov za mlade zvezdne objekte (YSO). Torej imamo na isti fotografiji: zelo mlade zvezde → uničujejo oblak → oblak se seseda → nastajajo še mlajše zvezde. Praktično kozmična porodnišnica z industrijskim ventilatorjem.    Zakaj je Hα tako močan?   Sh2-86 je Ha regija. To pomeni, da je plin ioniziran predvsem zaradi močnega UV-sevanja mladih vročih zvezd. Ko se proton in elektron ponovno združita, nastajajo značilne emisijske črte, med katerimi je zelo pomembna: Hα – 656,3 nm Zato je območje v Ha zelo izrazito. Ha je pri tem objektu močan, medtem ko sta Oiii in Sii precej šibkejša.    Oiii – zakaj ga je manj? Oiii je pri tem objektu precej bolj problematičen. Oiii nastane pri ioniziranem kisiku, vendar potrebuje precej specifične pogoje glede energije UV-sevanja in ionizacijskega stanja plina. Zato ne dobiš tako dominantnega Oiiin"oblaka", kot ga recimo pri nekaterih drugih emisijskih meglicah. Pri Sh2-86 je struktura zato pogosto: Ha → ogromno informacij Oiii → bolj subtilne strukture Sii → še bolj subtilen Kar je precej drugače od recimo nekaterih bolj OIII-bogatih planetarnih ali emisijskih meglic.   Sii pa je zanimiv zaradi strukture. Siinje zelo uporaben za poudarjanje: - robov ioniziranih območij, - gostejših struktur, - udarnih front, - stebrov, - območij interakcije ioniziranega plina in molekularnega oblaka.   NGC 6823 je del veliko večje zgodbe: Vul OB1. NGC 6823 ni osamljena kopica. Je del Vulpecula OB1, velike asociacije mladih masivnih zvezd v ravnini Rimske ceste. Vul OB1 je približno 100 parsekov dolg kompleks in vsebuje veliko mladih zvezd ter območij nastajanja zvezd.  V njem so med drugim: NGC 6823 Sh2-86 Sh2-87 Sh2-88 številni YSO molekularni oblaki stebri in filamenti in približno 90–100 OB-zvezd je povezanih s širšim območjem.   Kako so sploh nastale te zvezde? Tu znanost še ni čisto zaključila zgodbe. Obstaja več scenarijev. Ena starejša ideja je bila, da se nastajanje zvezd skozi Vul OB1 zaporedno propagira. Toda analiza Spitzerjevih podatkov je pokazala, da porazdelitev mladih zvezdnih objektov ne kaže jasnega starostnega gradienta, zato ta preprost scenarij ni posebej prepričljiv.  Druga raziskava je predlagala, da bi lahko trki oziroma interakcije molekularnih oblakov pomagali sprožiti nastanek NGC 6823 in drugih območij v kompleksu.   Kako velik je objekt?   - NGC 6820 Majhen kataloški objekt: ~0,5′   - NGC 6823 Kopica je na nebu približno: ~7′.   - Sh2-86 To je prava velika zver: ~40′ Pri razdalji okoli 2,3 kpc to pomeni približno: ~27 parsekov oziroma približno 90 svetlobnih let v premeru.   Vir: Wikipedija, ostali Interneti in Chat GPT (pa je šlo pol litra vode).  

Torej nadaljujmo s/z predstavitvijo nevidnih stvari, ki se nahajajo nad nami.

Še dobro, da sem na bolniški, ob vseh teh podatkih, ki sem jih zajel v zadnjih 2 mesecih. Po vseh eskapadah, ki sem jih imel s/z Dwarf Mini teleskopom, zdaj na vrsto prihaja "Big Boy".

Torej nadaljujmo s/z malim Dwarfičom; pa ne mi obračat z očmi, mi bo kmalu zmanjkalo nabranega materiala tega malega "ČUDA" za objavljat.

Eskapade na terenu se nadaljujejo, še vedno pa je glavna zvezda večera Dwarf Mini teleskop. Po dveh kratkih nočeh na tarči M17, sem Dwarfiča obrnil še malenkost nižje, Tarča je bila še krajši čas nad horizontom.

Kolektivni dopust je čas, da se odpočije od vsakodnevnih skrbi in problemov. Je, če nimaš slučajno hobija, ki ti povzroča sive lase in kodrlja živce. Ampak...., drugače bi bilo življenje preveč lepo, a ne.

Vikend igranje.Vreme za vikend ni obetalo (Vsaj to so mi sporočale aplikacije za vreme, ki jih uporabljam). Povrhu vsega, pa smo odpeketali v Šentjanž samo z enim avtom, torej je bilo treba skoraj vso opremo doma pustit. Seveda pa se za to malo čudo od teleskopa (Dwarf Mini), vedno najde prostor.Da ne bom zdaj preveč razglabljal, vreme je poslužilo, Luna je kar precej "blejala", v petek zvečer je bila osvetljena približno 86%, v soboto pa 79%. Pogoje bi ocenil na 7/10.V obeh nočeh sem zbral 390 posnetkov, vsak dolžine 60 sekund, torej vsega skupaj 390 minut oz. 6.5 ure.Dwarfič je zajemal z ozkopasovnim filtrom (Ha in Oiii). Seveda sem integriral tudi kalibracijske posnetke (DARK in BIAS).

Vreme mi (zaenkrat) ni naklonjeno v 2026, tiste dve noči v februarju, ko je le bilo nekaj jasnine, se mi je pa mini PC sesipal. Zato sem se odločil, da bo treba zapustit rodno grudo in se zapeljat južno, k bratom Hrvatom. V petek 17.4.2026, sem se takoj, ko se sem naspal (najbrž), usedel v avto in se odpravil na otok Pag. Da še tu omenim, da sem skrajno razočaran nad svojimi Fejstbukovimi prijatelji, saj v 7 dneh, nisem našel enega, ki bi mi delal družbo. Pa gremo nazaj na Paško eskapado...

Pa sem jo le dočakal..., svojo prvo samostojno razstavo. Ideja je bila že nekaj časa živa, svojo prvo razstavljeno fotografijo, pa sem imel v sklopu Foto kluba Črnomelj. Zakaj pa ne bi imel svoje razstave?Problem je tičal predvsem v dejstvu, da v 4 letih nisem naredil "dovolj" fotografij. No, saj jih sem, vsega pa tudi ne moreš dati na papir in razstavit. Drugi izziv pa je bil najti prostor. Konec meseca februarja pa sem se spomnil, da imajo pri "sosedovih" večnamenske prostore. "Sosedovi" so Hiša sadeži družbe, pa sem jih kontaktiral in glej ga zlomka, hitro smo se zmenili za termin, in kmalu zatem sem jih tudi obiskal. Gospa Marica, je vse takoj organizirala, mi določila datum 15.4.2026, dogovorili pa smo se tudi za kratko predstavitev mojega hobija oz. pogovorni večer. Zdaj sem se moral samo odločiti, koliko in katere svoje fotografije, naj spravim v tiskano obliko. Odločil sem se za 11 fotografij, vse od meglic, galaksij, kot tudi razsutih kopic. Fotografije sem razvijal tam kot ponavadi, pri podjetju Fotoprint.si in bi se najlepše zahvalil gospodu Urošu za odlično opravljeno delo (kot vedno!).15.4. se je bližal, fotografije so bile pripravljene, jaz pa malo na trnih.14.4. sva se z klubskim kolegom, Gregorjem odpravila postavljat razstavo. Fotografije so bile postavljene tik-tak (no, kako uro smo pa vseeno porabili).Naslednji dan, na dan razstave, sem se okoli 16:00 odpravil v Hišo sadeži družbe, da postavim še opremo, ki jo uporabljam na terenu, priklopil prenosnik na projektor in pripravil vse možne pripomočke.Tako, zdaj pa čakat, kdo vse pride.Že pred 18to, so začeli prihajati prvi udeleženci. Malo smo počakali zamudnike, potem pa začeli z predstavitvijo tega lepega hobija.Na hitro, sem razložil kakšno opremo uporabljam pri svojih astro eskapadah, na projektorju pokazal fotografije, ki jih nisem dal razvit, malo "utrujal" z fiziko, kemijo in matematiko, potem pa je na srečo udeležencev, zmanjkalo baterije na prenosniku (v žaru predstavitve, sem pozabil, da prenosnik ni napolnjen).Po končani predstavitvi, smo se preselili v sosednji prostor, kjer so razstavljene fotografije. Ob sproščenem pogovoru, je tudi tukaj čas tekel prehitro, in večer se je počasi bližal koncu.Osebno sem bil z večerom zelo zadovoljen, mislim pa, da se tudi obiskovalci niso dolgočasili.Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalil vsem, ki ste se predstavitve in razstave udeležili, celotnem kolektivu Hiše sadeži družbe Črnomelj, podjetju Fotoprint.si in Urošu Raztresen, Gregorju Hutarju za pomoč pri postavitvi razstave in fotografiranju samega dogodka, ter vsem, ki me tako ali drugače podpirate pri mojih eskapadah.Razstava je na ogled do nadaljnjega, če si pa želite voden ogled, me kontaktirajte preko družabnih omrežij, preko elektronske pošte (temnonebo@gmail.com), ali pa me pocukajte za rokav.

7.11.2025 sem dobil nov senzor/kamero. Ker je bila priložnost edinstvena, cena pa ugodna, sem se odločil, da stvar kupim. Za razliko od mojih dosedanjih kamer, sem se tokrat odločil, da si zagrenim življenje, in kupil hlajeno monokromatsko kamero.

Ko je jesen 2022 raztegnila prve hladne meglice čez doline, je na naše dvorišče zapeljal na videz povsem navaden Ford Fusion. Letnik 2007, skromen 1.25 litrski motor, 75 konjskih moči… nič takega, zaradi česar bi se ljudje obračali na cesti. Ne hitrost. Ne prestiž. Ampak zanesljivost. Spremljevalca, ki ne bo jamral za fsako malenkost, spremljevalca, ki ne bo gledal, kod se mora vozit, da me dostavi na teren, da me dostavi pod temno nebo.

Malo pred odhodom na kolektivni dopust, sem se odločil....., da doma nimam dovolj teleskopov. In sem po tehtnem razmisleku in po opravljeni domači nalogi (beri; pretaknil celoten internet), le kliknil KUPI.

3.10.2025 sem imel precej sreče, pa ne samo z vremenom. Tisti dan sem imel dopust in sem se odločil, da ga izkoristim, kar se le da. Že med tednom, sem pogledoval v vse možne vremenske napovedi, lepo in jasno vreme je bilo napovedano, AMPAK...., v naši belokranjski kotlini se je začela po 23 uri pojavljati jesenska megla.

Pa sem končno dočakal......, lepo jasno vreme, za spremembo brez bleščanja Lune. Seveda ni bilo vse idealno, ampak ne bodimo pikolovski.

Med kolektivcom, sem teleskop obrnil tudi proti severu, predvsem zaradi polne Lune. Tako sem vsaj malo omilil tisto bleščanje našega edinega naravnega satelita. 

Letošnji kolektivni dopust je obetal......

Perzeidi oz. Solze svetega Lovrenca 

Se bom malo vrnil na prvomajske praznike.....

Nekoč, mnogo let nazaj, ko sem bil še čisti vizualec, me je Luna fascinirala na "MUČ". Mogoče tisti kamen na nebu zgleda brezveze, ko si ga pa približaš, je poln podrobnosti. Večina "opazovalcev" Lune si ne vzame dovolj časa za opazovanje, ampak samo na brzino pogledajo skozi okular, rečejo WOW, kako je to blizu in potem odmaknejo pogled. Tako kot za vse ostale stvari v življenju, si je tudi za našo Luno potrebno vzeti čas in uživati v njenem površju, ki je res raznoliko.

30.4. 2025 sva se s/z boljšo polovico odpravila na kratek, a zaslužen dopust. Direktno iz nočne izmene, sva štartala ob 7:00. Cilj....? Otok Pag, bolj natančno mesto Novalja. 

V mesec marec sem vstopil zelo optimistično, saj sem že 2.3.2025 bil na terenu in zajemal šibke fotone. A glej ga zlomka, takoj naslednji dan, sem se v službi poškodoval in pristal na 23 dnevni bolniški. Na srečo, ureznina ni bila prehuda, a kaj ko sem imel imobilizirano levo roko, tako, da postavljanje opreme ni prišlo v poštev. Seveda se je vreme takoj popravilo, sledile so jasne noči, jaz pa s povito roko čepel doma.Seveda sem ves ta čas tuhtal, kako bi samo z eno roko lahko postavil tistih 60 kilogramov opreme, prenašal teleskop samo z desno roko in vse podobne neumnosti, ki ti pridejo na pamet.

Po napornem pustnem vikendu, sem se v nedeljo, 2.3.2025 odpravil na teren. Od doma sem odpeketal že ob 17:00, saj sem hotel postavit opremo še pred mrakom. Pri izbiri lokacije nisem preveč kompliciral in sem se odločil za Grajske njive, lokacijo na obrobju Črnomlja. "Tarča" se je gibala preko juga na zahod, kjer pa svetlobna onesnaženost Črnomlja ne vpliva na kakovost neba (seveda bi lahko bila tema bolj temna).

Glede na to, da je bilo zadnje čase za spremembo lepo vreme, se bom tokrat lotil problema, katerega se vsi premalo zavedamo, oz. si vsi mislimo, da se nas ne tiče.

Končno spet pod temnim nebom....V petek 12.7.2024, sem se po popoldanski službi odpravil na teren. Ura je bila 22:30, ko sem prispel na teren, malo za tem, se mi je pridružil še fotografski kolega Gregor Hutar. Dobila sva se na obrobju Črnomlja, na tako imenovanih Grajskih njivah.Kaj bova zajemala? Tokrat nič posebnega, jaz sem hotel preveriti, kako mi meglica Mehurček ( NGC 7635) z okolico "vsede" na senzor v kombinaciji z apokromatskim teleskopom dolžine 432mm in odprtino 72mm (f 6), ter Canonom Eos 500Da, Gregor pa je preizkušal namensko astro kamero ( ZWO ASI533MC-Pro hlajena astro kamera) na meglici Severna Amerika (NGC 7000).V temi sva hitro postavila opremo; jaz svojega Heq 5 Pro in malega Dwarfa 2, ter Gregor svojega Star Adventurer GTi. Dokaj hitro sva polarno nastavila teleskope, ter začela z zajemom fotonov. Noč je bila jasna, pogoji skoraj odlični, Luna je bila osvetljena skoraj 40%, a je ob 23:50 zašla.Med samim fotografiranjem z Apotom, sem se vsake toliko posvetil tudi malemu Dwarfu, ki je zajemal meglico Polmesec (NGC 6888), s katerim počasi, a vztrajno nabiram podatke (zdaj jih bo kmalu že 12 ur). Vsake toliko sem naredil še kakšno spominsko fotko s telefonom. Gregor je malo bolj resen kot jaz, in je spominske fotke delal kar s ta pravim fotoaparatom.Seveda ni manjkalo dobre volje, težkih in manj težkih debat in seveda gledanje in opazovanje nočnega neba.Okoli 2:30 sva prenehala z zajemom in se posvetila kalibracijskim posnetkom, DARKe in BIASe sva imela narejene, zato sva naredila samo izravnalne posnetke FLATe in DARK FLATe.Po končanih postopkih, sva počasi začela pospravljati opremo, še eno kratko rekla, se vsedla vsak v svoj avto in "odbrzela" proti svetlobno onesnaženem Črnomlju.Vajo sem ponovil čez 14 dni, tudi tokrat na Grajskih njivah, a sam samcat; v službi sem se zmenil, da so me spustili ob 20:00, ob 20:30 pa sem že postavljal opremo (tokrat še pri dnevni svetlobi). Postavitev je minila brez problemov in ob temi, okoli 22:30, so na senzor začeli padati prvi zajeti fotoni. Noč je bila super, osvetljenost Lune 63%, pogoji skoraj brezhibni. Ko si na terenu, pod zvezdami sam, imaš časa za razmišljat na pretek (o tem in onem). Noč se je zavlekla krepko čez 4 zjutraj, ko sem naredil še obvezne kalibracijske posnetke in počasi odpeketal proti doma. A glej ga zlomka....tudi v soboto zvečer je bilo obljubljeno lepo vreme (osvetljenost Lune 52%), zato sem se odločil, da sobotno noč preživim na malo bolj temni lokaciji. Odločil sem se za okolico Pustega Gradca, kamor sem prispel okoli 19:45. Oprema je bila postavljena tik-tak, tako glavna montaža z Apo teleskopom, kot tudi mali Dwarf 2. Takoj, ko se je stemnilo, sem začel s fokusiranjem, polarno nastavitvijo in nastavitvijo vodenja. Tarča (NGC 7635) je ostala ista, saj je načrt, da zberem vsaj 20 ur zajema. Medtem, ko je oprema delala svoje, sem se posvetil opazovanju nočnega neba, tako s prostim očesom, kot tudi s pomočjo daljnogleda. Kristalno čista noč seveda nudi prav poseben občutek opazovanja in človek na hitro pozabi na vse probleme in težave, ki nas pestijo iz dneva v dan. Seveda je bila noč "prekratka", okoli 3:30 sem se odpravil delat kalibracijske posnetke, počasi pospravljat opremo in okoli 4:15 končno odpeketal domov.

Pametni teleskop Dwarf 2, podjetja Dwarflab je pravi "palček". Pa s tem ne mislim na njegove sposobnosti, ampak na njegov izgled. Majhen, kompakten in opremljen z občutljivim senzorjem. Prava mala zverina. 

Fotografija prikazuje dve zvezdni kopici (globular cluster) M35 in NGC 2158. Ostale fotografije prikazujejo opremo pri delu in naše "uživanje in druženje". 

Srečno, veselo in predvsem zdravja polno 2024!

V drugo (tretje, četrto...) gre lažje....., tokrat malo bolj konzervativno pri obdelavi.

First, the english version somewhere in between the german & then the slovene

Ko pelješ po (pre)dolgem času spet teleskop na sprehod...

Po dolgem času sem se odločil, da spet malo pofotkam naš edini naravni satelit, Luno/Mesec. Vreme je bilo tako-tako, pogoji 4/10. Veliko koprenaste oblačnosti, tako, da sem s samim rezultatom več kot zadovoljen.

Končno...., se me je vreme usmililo. Glede na vreme, ki se je vleklo zadnjih par mesecev (od konca oktobra), sem bil že malo zaskrbljen, da sem pozabil, kako se oprema sploh postavi.

Pa mi je RATALO....Konec oktobra sem (sva) se odpravil(a) na mini dopust na otok Pag, kjer je boljša polovica počivala (najbrž), jaz sem pa "spet" slikal tiste bele pikice na nebu. Vreme se me je usmililo za slabe 3 dni/noči, v katerih sem zbral dobrih 13 ur podatkov, zadnja noč je bila precej kavbojska, nagajati mi je začela vlaga (bi si zaslužila svoj članek). Najlepše bi se zahvalil vsem ovcam in ovnom, ki so me vsake toliko prestrašile, da nisem zaspal.ZDAJ pa zares...., tokratna tarča je bila galaksija Andromeda, znana tudi kot M31 (Messier 31). Andromeda je bila tudi moj vstop v astrofotografijo, dobri dve leti nazaj, zato sem hotel videti, če sem kaj napredoval v svojem hobiju (menda sem in se zaradi tega ne sekiram).Še suhoparni podatki o opremi in lokaciji:                                                                          LOKACIJA:Dabovi Stani, Novalja. Bortle 3, 21.78 magnitude (Črnomelj je Bortle 4-5, magnitude 20.74, toliko za primerjavo). Osvetljenost lune od 13% do 32% (je pa vsak večer pred 21:00 zašla).                                                                            OPREMA:- Montaža: Skywatcher Heq5 pro na jeklenem tripodu.- Kamera: Canon EOS 500Da (13 let star).- Teleskop: Lacerta APO 72/432mm z field flattenerjem.- Teleskopek za vodenje (guiding): Svbony 120mm, f4.- Kamera za vodenje (guiding): Player One Neptune C2.                                                                        PROGRAMI:- Polarna nastavitev: N.I.N.A- Zajem fotografij: N.I.N.A- Vodenje (guiding): PhD2- Obdelava podatkov: PixInsight verzija 1.8.9-1. Zbrani podatki:LIGHT frames(dejanske slike z zajeto svetlobo): 266*180 sekund.DARK frames (kalibracijski posnetki): 60*180 sekundBIAS frames (kalibracijski posnetki): 80* 0.00025 sekundeFLAT frames (kalibracijski posnetki): 75xDARK FLAT frames (kalibracijski posnetki): 75xSkupni čas integracije je 798 minut oz 13.3 ure.Več informacij o sami "tarči" na naslednjih povezavah....https://sl.wikipedia.org/wiki/Andromedina_galaksijahttps://www.meteorologiaenred.com/sl/galaxia-andromeda.html

Prvo konkretno fotografiranje z Optolongovim L-Enhance filtrom, na lokaciji nedaleč stran od Pustega Gradca. Slike so bile zajete v soboto 2.7 in petek 8.7.2022. Prva fotografija prikazuje Tančico z zvezdami, ta druga, pa Tančico brez zvezd.