Messier 16 - Orlova meglica

Published on 17 August 2025 at 08:00

Letošnji kolektivni dopust je obetal......

Na morje sem peljal skoraj vso svojo artilerijo, upajoč na lepo in jasno vreme. Šmorn pa tak, (skoraj) NIČ od tega.

Na morje sem prispel že v soboto ponoči (26.7.2025), takoj po petkovem popoldanskem šihtu. Seveda je vreme bilo oblačno. Oblačno vreme se je seveda nadaljevalo v začetek tedna, če slučajno ni bilo oblačno in deževalo, je pa pihal veter (tak konkreten). Vremenski bogovi so se me končno usmili šele 30.7.

Takoj, ko sem bil prepričan, da bo vreme res lepo in ozračje mirno, sem odpeketal proti "svoji" temni lokaciji, ki se nahaja približno na pol poti med Novaljo in Lunjem. Ker poznam lokacijo in vem na pamet kje je Severnica, je postavitev opreme možna že pri dnevu, ob mraku samo še narahlo korigiram postavitev tripoda in montaže in že sem pripravljen na fokusiranje, polarno nastavitev in vse kar sodi zraven.

Vse od naštetega je minilo brez težav in komplikacij in kaj kmalu se mi je na zaslonu "izrisala" prva letošnja dopustniška tarča; Messier 16 (M16), poznana tudi kot Orlova meglica (najbolj poznana po Stebrih stvarjenja). 

Seveda ni šlo vse po načrtih, Orlova meglica je precej nizko in doseže najvišjo točko okoli 31 stopinj nad horizontom (ob 22:46).

Naslednji problem je dolžina vidljivosti meglice. Ob 1:30 je bila na višini 20 stopinj nad horizontom, kar naj bi bilo še nekako sprejemljivo, če seveda nimaš druge opcije.

Torej kaj mi ostane drugega, kot da vajo ponovim več noči zapored? NIČ, zato ker sem moral na naslednjo lepo in mirno noč čakat vse do 7.8.2025. 

Noč je bila res lepa, ozračje mirno, A kaj ko se "pojavil" nov problem.....

Luna.

Luna je bila 7.8.2025 osvetljena 93% in je zašla šele ob 3:08, kar mogoče tudi ne bi bilo tako grozno, če ne bi bila meglica dober pedenj stran od Lune. 

Prvi posnetek sem naredil 22:27 in nadaljeval kljub Luni do 1:14, nato naredil še kalibracijske posnetke in po končani sekvenci obrnil teleskop na naslednjo tarčo (o tej kdaj drugič, tretjič).

Tudi 8.8.2025 je bilo napovedano jasno vreme in mirno ozračje, a kaj ko je bila Luna še malenkost bolj osvetljena (97%) in tudi zašla je dobro uro pozneje (4:20). 

Vseeno sem teleskop obrnil proti M16 in začel s sekvenco, prva fotografija je ob 21:49 pristala na trdem disku in sekvenca se je nadaljevala vse do 1:01, ko sem naredil zadnji posnetek in se lotil kalibracijskih posnetkov. Seveda sem po končanem projektu izkoristil preostanek noči in obrnil teleskop na drugo stran neba.

Kaj še dodati? Po dolgem času, se me vreme ni preveč usmililo, tisto pa, kar ga je bilo, mi je pogled na zvezde kazila Luna.

Menda bo naslednjič boljše (menda). Bom zaključil tukaj, projekt je končan, mogoče naslednje leto dodam kako uro podatkov.

Torej, bom zaključil kot ponavadi.....

Jasnega neba, oštrega fokusa in dobrega motiva!

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

OPREMA:

 

- Montaža Skywatcher HEQ5 pro na jeklenem tripodu

- Teleskop Newton TS Optics 150/750mm f5

- Kamera Player One Uranus C (nehlajena, planetarna)

- Filter Svbony SV220 ozkopasovni 7nm

- Teleskop za vodenje generični 60/240mm

- Kamera za vodenje Player One Neptune C2

- Mini PC: MeLE PCG02 Fanless Mini PC Stick 8GB/256GB.

- Mini elektrarna: EcoFlow River 2 Pro LFP baterijski generator, 768 Wh.

- Polarna nastavitev: N.i.n.a.

- Zajem podatkov: N.i.n.a.

- Vodenje: PhD2.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PODATKI:

 

- Light frames: 138x180 sekund = 414 minut = skoraj 7 ur.

- Dark frames: 30x180 sekund na posamezno noč.

- Bias frames: 50x180 sekund na posamezno noč.

- Flat in Darkflat frames: po 30 na posamezno noč.

Posnetki zloženi in obdelani v programu PixInsight, podpis dodan v programu PhotoShop.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Še par suhoparnih podatkov o lokaciji in pogojih:

LOKACIJA:

- Otok Pag, okolica Potočnice, Borovićevi stani.

- Kakovost neba: Bortle 3; Izmerjen SQM: 21.48.

Osvetljenost Lune:

- 30.7.2025: osvetljenost Lune: 34%, vzhod Lune ob 11:50, zahod Lune ob 22:50.

- 7.8.2025: Osvetljenost Lune: 93%, vzhod Lune ob 19:44, zahod Lune ob 3:08.

- 8.8.2025: osvetljenost Lune: 97%, vzhod Lune ob 20:15, zahod Lune ob 4:20.

Vzhod in zahod Sonca:

- 30.7.2025: Vzhod Sonca ob 5:48, zahod Sonca ob 20:25.

- 7.8.2025: Vzhod Sonca ob 5:57, zahod Sonca ob 20:14.

- 8.8.2025: Vzhod Sonca ob 5:58, zahod Sonca ob 20:13.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Še par podatkov o sami tarči:

 

  • Ime: Orlova meglica (Eagle Nebula)

  • Katalog: Messier 16 (M16), NGC 6611

  • Tip: Emisijska meglica (H II regija) in odprta kopica zvezd

  • Razdalja: približno 7.000 svetlobnih let (v ozvezdju Kače – Serpens)

  • Velikost: okoli 70 × 55 svetlobnih let (vidni premer na nebu ~ 35 ločnih minut, skoraj velikost Lune)

  • Magnituda: +6,0 (vidna z daljnogledom kot megličasta pega)

  • Koordinate (J2000):

    • R.A. = 18h 18m

    • Dekl. = −13° 47′

 Značilnosti

  • Središče M16 je odprta kopica NGC 6611, kjer so mlade, vroče, masivne zvezde tipa O in B. Te zvezde sevajo močno ultravijolično svetlobo, ki ionizira okoliški plin in ga naredi svetlečega – to je razlog za nastanek emisijske meglice.

  • Najbolj znan del je "Stebri stvarjenja" (Pillars of Creation) – ogromni, temni stolpi hladnega plina in prahu, ki so dolgi več svetlobnih let. V njih nastajajo nove zvezde.

  • Meglica je del velikega kompleksa molekularnih oblakov, ki je aktivna porodnišnica zvezd.

 Opazovanje

  • Daljnogled: M16 je viden kot rahlo megličasta pega pri jasnem nebu.

  • Majhen teleskop (80–100 mm): pokaže kopico NGC 6611, vendar meglica ni izrazita brez filtrov.

  • Večji teleskop (150 mm+): z uporabo UHC ali O-III filtra se razkrijejo obsežni oblaki plina.

  • Astrofotografija: šele daljše ekspozicije s Hα filtri resnično pokažejo strukturo stebrov in razsežnost meglice.

 Znanstvena opažanja

  • Hubble (1995): posnel znamenito sliko »Stebrov stvarjenja«, eno najbolj prepoznavnih astrofotografij vseh časov.

  • Spitzer (2007): v infrardeči svetlobi so odkrili, da v notranjosti stebrov nastajajo številne protozvezde.

  • Hubble (2015): ponovno posnel stebre z izboljšano ločljivostjo, razkril nove podrobnosti.

 Zgodovina

  • Odkritje: švicarski astronom Jean-Philippe Loys de Chéseaux leta 1745–1746.

  • Charles Messier jo je leta 1764 dodal v svoj katalog kot objekt št. 16.

  • Sprva so menili, da gre zgolj za kopico, kasneje pa so odkrili tudi meglico.

 Povzetek

M16 – Orlova meglica je veličastna zvezdna porodnišnica, kjer vroče mlade zvezde osvetljujejo ogromne oblake plina in prahu. Njeni znameniti Stebri stvarjenja so simbol nastajanja novih zvezd in ikona sodobne astronomije.

 

------------------------------------------------------------------

 

Stebri stvarjenja (Pillars of Creation) so verjetno najbolj znamenit del Orlove meglice (M16). 🌌

🔭 Kaj so?
Gre za ogromne, temne stebre medzvezdnega plina in prahu, ki se dvigajo znotraj Orlove meglice.

Dolgi so od 3 do 5 svetlobnih let – torej večji od našega celotnega Osončja za stokrat!

V notranjosti teh stebrov nastajajo protozvezde – mlade zvezde, ki se šele rojevajo.

Ultravijolično sevanje vročih zvezd v odprti kopici NGC 6611 "izjedajo" robove stebrov in povzročajo, da žarijo.

✨ Zakaj so tako posebni?
Predstavljajo “zvezdno porodnišnico”, kjer se rojevajo nove generacije zvezd.

Stebri so temni, ker prah zakriva svetlobo za njimi – v infrardeči svetlobi pa lahko vidimo, kaj se skriva v notranjosti.

So simbol nastajanja in uničenja: v njih se zvezde rojevajo, a hkrati jih intenzivno sevanje okoliških masivnih zvezd počasi razkraja.

🛰️ Slavni posnetki
Hubble (1995): prvič posneti z izjemno ostrino – slika je postala ikona astronomije.

Spitzer (2007, IR): pokazal, da se v notranjosti skriva na stotine novorojenih zvezd.

Hubble (2015): posnel z novo kamero in večjo ločljivostjo, barvno izboljšano različico.

James Webb (2022): v infrardeči svetlobi razkril neverjetne podrobnosti, zvezdne zarodke in turbulentne strukture v prahu.

🧪 Znanstvena zanimivost
Nekateri astronomi so mislili, da so stebri morda že uničeni zaradi supernove v bližini (opazovanja Chandra teleskopa v rentgenski svetlobi leta 2007 so nakazovala to možnost). A ker je M16 oddaljen ~7000 sv. let, bi mi šele čez nekaj tisočletij videli posledice, če se je to res zgodilo.

Add comment

Comments

There are no comments yet.