Še dobro, da sem na bolniški, ob vseh teh podatkih, ki sem jih zajel v zadnjih 2 mesecih. Po vseh eskapadah, ki sem jih imel s/z Dwarf Mini teleskopom, zdaj na vrsto prihaja "Big Boy".
Prvo fotko sem naredil že 20.6.2026, ampak....., ker bi življenje astrofotografa bilo preveč lepo in enostavno, sem si MORAL malo zakomplicirat življenje.
Aprila meseca se mi je sesipal terenski mini PC, po hard resetu in ponovnem nalaganju programov na njega, pa sem bil malo površen in nisem opazil, da sem v programu za zajem podatkov (N.I.N.A), zamenjal oznake dveh filtrov. Filter Oiii (Kisik), sem preimenoval v Sii (Žveplo) in seveda Sii v Oiii. Seveda te napake ne moreš doma odkrit in tako sem se 20.6.2026 znašel na terenu. Tarča je bila izbrana, Lune skoraj ni bilo (32%) in tako sem začel zajemati fotone. Posnetki dolžine 180 sekund (3 minute), so bili v Ha (Vodik) fantastični, Oiii (Kisik), pa malo bledi. Temu nisem posvečal neke pozornosti, mislil sem pač, da je tisti avtomatski histogram pač "malo" preslab.
Vajo oz. zajem sem ponovil tudi naslednjo noč, tokrat je bila Luna malo svetlejša (42%), rezultati pa podobni. Sam pri sebi sem pomislil (se tolažil), da ko zložim podatke skupaj bo tudi ta famozni Kisik, prišel do izraza.
A glej ga zlomka (Pas Mu Mater), zložim podatke, obdelujem fotografijo in nikjer ni duha, ne sluha o Kisiku. Posvetujem se z Chat Gpt, CoPilotom in Geminijem in mi VSI trije zagotavljajo, da nisem dobro (pravilno) raztegnil kanalov in mi vsak od njih ponudi svoje rešitve. Seveda so vsi trije naloženo fotografijo "Oiii - Kisika" označili kot Kisik. Grem malo globlje v raziskovanje problema in pridem do ugotovitve, da sem pa mogoče zamenjal oznake filtrov. Popravim v programu oznake filtrov in seveda čakam, da bo vreme sodelovalo in seveda, da ne bo Luna na muč blejala (Oiii - Kisik) je precej občutljiv na Luno.
Tako je minilo kar precej časa, da bom bolj natančen, vse do kolektivnega dopusta oz. do 4.8.2026, ko je bila Luna dovolj stran od tarče in osvetljena samo 71%. Naredim prvi posnetek in "VOILA", na zaslonu se mi nariše ta pravi Kisik! Seveda sem vsem trem umetnim inteligencam takoj poslal posnetek in odgovor sploh ni bil presenečenje....., JA, prav imaš, to je pa zdaj res Oiii.
Vreme mi je do konca dopusta služilo, tako da sem naknadno zbral skoraj 10 ur Oiii - Kisika. Zdaj me je čakala samo še obdelava. A glej ga zlomka, imel sem štiri (4) projekte z Dwarf Minijem (obdelava je mnogo lažja in hitrejša), povrhu vsega skupaj, pa še 4 projekte z Newtonom in QHY MiniCam8 MONO kamero, ki sem jih moral prvo skupaj zložit. V vsem tem času sem pristal še v bolniški, tako, da sem vsak dan po uro lahko preživel na računalniku in pacal tele projekte skupaj.
Pa grem na suhoparne podatke.....
***************
- Lokacija: Otok Pag, Potočnica. Izmerjen SQM = 21.47
Zajeti podatki:
Ha (Vodik):
- 20.6.2026, 21.6.2026 in 28.6.2026. Vse skupaj 175 posnetkov po 180 sekund = 8.75 ur.
Sii (Žveplo):
- 20.6.2026 in 21.6.2026. Skupaj 90 posnetkov po 180 sekund = 4.5 ur.
Oiii (Kisik)
- 4.8.2026 in 6.8.2026. Skupaj 195 posnetkov po 180 sekund = 9.7 ur.
***************
Oprema:
- Montaža: Skywatcher HEQ5 pro na jeklenem tripodu.
- Teleskop: Newton TS Optics 150/750mm, f5.
- Kamera: QHY MiniCam8 mono (Ha, Oiii in Sii).
- Teleskop za vodenje: Svbony 60/240mm.
- Kamera za vodenje: Player One Uranus C.
- Mini PC: MeLE PCG02 Fanless Mini PC Stick 8GB/256GB.
- Mini elektrarna: EcoFlow River 2 Pro LFP baterijski generator, 768 Wh.
- Polarna nastavitev: Sharpcap.
- Zajem podatkov: N.i.n.a. - Advanced Sequencer.
- Vodenje: PhD2.
Vsi podatki zloženi in obdelani v programu Pixinsight, podpis dodan v programu Photoshop.
***************
TARČA:
NGC 6888 – Meglica Polmesec
NGC 6888, bolj znana kot Meglica Polmesec (Crescent Nebula), je velika emisijska meglica v ozvezdju Laboda (Cygnus), približno 5.000 svetlobnih let od Zemlje. Njena značilna oblika je posledica silovitih zvezdnih vetrov, ki jih v okolico že milijone let oddaja masivna zvezda WR 136, Wolf-Rayetova zvezda v središču sistema.
WR 136 je nekoč spadala med zelo masivne zvezde tipa O. Ko je v poznejši fazi svojega razvoja izgubila velik del zunanjih plasti, je postala Wolf-Rayetova zvezda z izjemno močnim zvezdnim vetrom. Ta dosega hitrosti več tisoč kilometrov na sekundo in trči v material, ki ga je zvezda izločila v prejšnjih fazah svojega razvoja. Zaradi tega nastane mogočen udarni val, ki stiska in segreva okoliški plin ter ustvarja značilno lupinasto strukturo NGC 6888.
Meglica meri približno 25 svetlobnih let in je odličen primer tako imenovane mehurčaste meglice, ki jo oblikujejo zvezdni vetrovi. Njena notranja struktura je precej bolj kompleksna, kot kaže fotografija v vidni svetlobi – sestavljena je iz več plasti ioniziranega plina, udarnih front in filamentov.
NGC 6888 je še posebej zanimiva za astrofotografijo, saj zelo močno seva v ozkopasovnih valovnih dolžinah. Najizrazitejše so emisije vodika Hα, ioniziranega kisika O III in žvepla S II. Prav kombinacija teh emisij omogoča, da se v ozkopasovnih posnetkih razkrijejo številne drobne strukture, ki so v običajnih RGB-posnetkih precej manj izrazite.
Zanimivost meglice je tudi njena prihodnost. WR 136 je masivna zvezda v zaključni fazi svojega življenja in bo svojo evolucijo najverjetneje končala kot supernova, pri čemer bo njena eksplozija dodatno preoblikovala okolico.
NGC 6888 tako ni le čudovit fotografski objekt, temveč tudi nekakšen kozmični laboratorij, v katerem lahko opazujemo, kako ena sama masivna zvezda s svojimi zvezdnimi vetrovi skozi čas oblikuje ogromno območje medzvezdnega prostora.
Osnovni podatki:
- Oznaka: NGC 6888 / Caldwell 27.
- Ime: Meglica Polmesec (Crescent Nebula).
- Ozvezdje: Labod (Cygnus).
- Vrsta: emisijska meglica / Wolf-Rayetova mehurčasta meglica.
- Oddaljenost: približno 5.000 svetlobnih let.
- Velikost: približno 25 svetlobnih let.
- Osrednja zvezda: WR 136.
- Pomembne emisije: Hα, Oiii, Sii.
https://en.wikipedia.org/wiki/Crescent_Nebula
Vir: Chat GPT, Wikipedia in fsi ostali Interneti.
***************
Še fotka v polni resoluciji:
https://photonhunter.space/share/image/pdTcAcoO32
Add comment
Comments