Za vikend, kar ga je ostalo po šesti nočni, sam nisem vedel, kako naj izkoristim soboto zvečer. Vremenska napoved je napovedovala "lepo" vreme, pa sem prvo pomislil, da bi kar na obrobju Črnomlja postavil Maksutova in opazoval Saturn in Mars. Potem sem se pa spomnil, da me vsako jutro, na poti iz službe, pozdravi Belokranjsko morje (megla v kotlini).
Torej Črnomelj in okolica odpadejo.
Okoli 17tih sem skočil na kavo, brez nekega konkretnega načrta za zvečer, ob kavi in debati z naključnim neznancem, pa sem se odločil, da vržem teleskop v avto in se odpeljem na Gače.
Na Gače sem prispel okoli 18:33, tokrat malo prej, če bi mogoče moral postavljati proti vetrno zaščito (pred kratkim kupljeno). Vetra ni bilo, teleskopa Newton in Dwarf Mini pa sta bila postavljena v dobrih 45 minutah.
Kaj fotkat?
Nekako sem med tednom iskal morebitne nove projekte in med njimi se pojavila tudi meglica Helix. Dwarfa pa so "čakali" Gostosevci.
In tukaj se stvari zakomplicirajo, kaj pa drugega.
Meglica Helix je vzšla okoli 19:34. Nekako sem imel v glavi, da bi začel zajemat fotone okoli 22 ure, ko je meglica 17 stopinj nad horizontom.
Malo morgen...., ker sem načrtoval, da bom fotkal iz Črnomlja, kjer na vzhodu ni nobenih ovir/hribov, nisem niti pomislil, da je na Gačah na vzhodu en velik hrib/smučišče.
Po 5 minutah tuhtanja, sem teleskop obrnil v drugo smer in za hec začel zajemat drugo meglico, M27, meglico Róčka.
Minute in sekunde so tekle, Dwarf je začel loviti Gostosevce/Plejade, Newton pa M27.
Malo pred polnočjo, pa sem vseeno šel preverit, kje se "zdaj" nahaja Helix.
Prijetno sem bil presenečen, da se je meglica premaknila izza hriba in je bila skoraj na najvišji točki tisti večer, skoraj 23 stopinj nad horizontom.
Takoj sem zagnal sekvenco in teleskop se je obrnil proti njej. Fotoni so začeli padati na senzor, jaz pa sem se spraševal, koliko podatkov lahko iztisnem v tem kratkem času in kakšna bo kakovost.
V sekvenci sem optimistično nastavil, da kamera zajema, vse dokler tarča ne pade na 11 stopinj nad horizontom, to je bilo pa par minut po 3 zjutraj.
Seveda se tako nizko ponavadi ne fotografira, saj atmosfera naredi svoje.
Začuda je tudi vodenje delalo toliko koliko v redu.
Zbral sem 1 uro Ha (Vodik), eno uro Oiii (Kisik) in 54 minut Sii (Žveplo), vse skupaj skoraj tri ure podatkov.
Malo po 3 zjutraj sem naredil še kalibracijske posnetke in potem tuhtal, kaj naj zdaj...., Dwarf Mini pa je medtem pridno zbiral fotone Gostosevcev/Plejad.
Za hec sem obrnil teleskop proti Orionu, bolj natančno, usmeril sem ga na meglico Konjska Glava (Horsehead nebula).
Tarča je bila okoli 20 stopinj nad horizontom, neko resno fotkanje me ni pritegnilo, saj je goriščna razdalja Newtona predolga.
Zato sem v programu kadriral "Konjsko glavo" in naredil "škljoc" v dolžini 10 minut, tako za hec.
Bo pa treba v prihodnje obrisat prah iz APO teleskopa (72/432mm) in se lotit tega čudovitega kompleksa.
Kaj še napisat....
Jesen je tu, na lokaciji je bilo svežih 5 stopinj Celzija, noč brez Lune izkoriščena, nekaj podatkov zbranih.
Vsekakor je 3 ure podatkov premalo, problem pa ni samo vremenska napoved za prihodnje, tudi sama tarča je vsak dan nižje.
Upajmo na kak lep in jasen vikend, dokler je še vidna...
**********
OPREMA:
- Montaža: Skywatcher HEQ5 pro na jeklenem tripodu.
- Teleskop: Newton TS Optics 150/750mm, f5.
- Kamera: QHY MiniCam8 mono (Ha, Oiii in Sii), ohlajena na -10 stopinj Celzija.
- Teleskop za vodenje: Svbony 60/240mm.
- Kamera za vodenje: Player One Uranus C.
- Mini PC: MeLE PCG02 Fanless Mini PC Stick 8GB/256GB.
- Mini elektrarna: EcoFlow River 2 Pro LFP baterijski generator, 768 Wh.
- Polarna nastavitev: 3PPA - N.i.n.a
- Zajem podatkov: N.i.n.a. - Advanced Sequencer.
- Vodenje: PhD2.
Vsi podatki zloženi in obdelani v programu Pixinsight, podpis dodan v programu Photoshop.
**********
ZAJETI PODATKI:
- Ha (Vodik): 20 posnetkov po 180 sekund = 1 ura.
- Oiii (Kisik): 20 posnetkov po 180 sekund= 1 ura.
- Sii (Žveplo): 18 posnetkov po 180 sekund = 54 minut.
**********
PODATKI O TARČI:
Helix Nebula – NGC 7293
Helix Nebula, katalogizirana kot NGC 7293 in Caldwell 63, je planetarna meglica v ozvezdju Vodnar (Aquarius). Pogosto jo imenujejo tudi "Eye of God", predvsem zaradi njenega videza v fotografijah.
In tu je prva zanimivost: Helix ni prava "meglica" v smislu območja nastajanja novih zvezd. Gre za material, ki ga je odvrgla zvezda, podobna našemu Soncu, ko je prišla do konca svoje evolucije. V središču je danes vroč beli pritlikavec.
Osnovni podatki:
- Helix / NGC 7293
- Katalog NGC 7293 / Caldwell 63
- Tip Planetarna meglica
- Ozvezdje Vodnar (Aquarius)
- RA 22h 29m 39s
- Dec −20° 50′
- Oddaljenost približno 650–700 sv. let.
- Navidezna velikost približno 25–30′ za svetlejši del, zelo šibek halo sega precej dlje.
- Navidezni sij okoli mag 7,3.
- Osrednja zvezda zelo vroč beli pritlikavec.
- Temperatura centralne zvezde približno 120.000 K.
- Starost približno 10.000 let.
- Videz obročasta / skoraj očesna struktura.
- Različni viri navajajo nekoliko različne razdalje — približno 650, 690 oziroma 700 svetlobnih let. To ni nič nenavadnega pri objektih te vrste in ni smiselno jemati ene številke kot absolutne.
Kako je sploh nastala?
To je najbolj zanimiv del. Na začetku je bila zvezda z maso nekajkrat Sončeve. Ko je porabila gorivo v jedru, je postala rdeča orjakinja. Nato je začela izgubljati zunanje plasti. Te plasti so se širile v okolico in ustvarile velikanski ovoj plina in prahu. Ko je ostalo samo vroče jedro, je njegova močna ultravijolična svetloba začela ionizirati prej izvrženi material.
In zato danes vidimo Helix.
Torej približno: Zvezda → rdeča orjakinja → izguba zunanjih plasti → ioniziran ovoj → planetarna meglica → beli pritlikavec.
- To, kar danes gledamo kot čudovito modro-rdeče "oko", je v bistvu posmrtni ovoj zvezde, ki je nekoč lahko izgledala precej podobno našemu Soncu.
Viri: Wikipedia, Chat GPT in svetovni interneti.
**********
Še obvezne fotke; terenske, Konjske glave in seveda same tarče.
Jasnega neba, ostrega fokusa in dobrega motiva!
Add comment
Comments