Poletje je bilo pestro, vsaj kar se mojih astrofotografskih eskapad tiče.
In ker zbranih fotonov ni nikoli dovolj, sem se po kolektivnem dopustu odločil, da izkoristim vikend brez Lune in poškljocam še eno tarčo.
Za vikend 14.8 in 15.8 sem se odpravil na Dolenjsko, bolj natančno v Pušlc Dolenjske (eni ga poznajo kot Šentjanž na Dolenjskem).
Vremenska napoved je obetala in avto je bil na hitro poln opreme.
S/z astro kolegi, Bojanom, Gregorjem in Mihom (po domače Mihatom) smo se dogovorili, da se dobimo na "lokalnem" hribu, Leskovec v Podborštu se imenuje. Lokacija je super, mogoče malo Zagreb "prebija", ampak smo že kje v slabših pogojih fotkali.
In tako se je petkov popoldan prevesil v večer, mi smo pa veselo postavljali opremo.
S sabo sem privlekel ta resno montažo (Skywatcher Heq5 pro), ki je nosila Newtonov teleskop TS optics 150/750mm, na katerem je fotone zbirala monokromatska kamera QHY MiniCam8. Zraven seveda ne sme manjkat Dwarf Mini, ker pa opreme na terenu ni nikoli dovolj, sem s sabo imel tudi Maksutov teleskop podjetja Svbony, z goriščno razdaljo 1500mm ( z Barlow lečo 4500mm), ki je bil postavljen zato, da preverim in sprobam novo pridobitev, wifi kamero, ki sliko/video pošilja direkt na telefon, kar je super za kakšno množično opazovanje Lune in planetov.
Večer se seveda ni začel optimalno. Veter je kar konkretno bril, da pa to ne bi bil največji izziv/problem, so se astro kolegi odločili, da bodo tisti večer hodili po mojih nogah in ne svojih (posledično sem pristal na bolniški, ampak ne jim tega povedat).
Na terenu se nam je pridružil še astro kolega Borut, kasneje pa še kolega Dejan. Dobra družba zagotovljena, Check.
Veter se je krepil, mi smo se malo postrani gledali in kolegi so še vedno hodili po moji Taci.
Glede na vse vetrovne težave, je bil večer uspešen.
Naslednji dan, soboto 15.8. pa sem se odločil, da ne rinem v hrib, ampak postavim opremo kar v Pušlcu (v bližnji sadovnjak).
Kvaliteta neba je precej dobra (izmerjen SQM je 21.03), vetra pa nič. Tarčo na senzorju sem obdržal isto, sem pa na teren povabil nekaj prijateljev, ki so izrazili željo, da bi si pogledali Saturn od bližje.
Kot prvi se mi je pridružil Borut, še medtem, ko sem postavljal teleskop. Pri polarni nastavitvi pa mi tokrat nič ni šlo, kot bi moralo, stvari so eskalirale toliko, da sem začel konkretno brcat tripod montaže (seveda z levo, zdravo taco). Borutu sem v očeh videl, da ga je strah, da bo on naslednji. Več kot uro, mi nikakor ni uspelo polarno nastaviti teleskopa, kot zanimivost pa naj omenim, da ko je bila nastavljena, mi je teleskop brez problemov delal do 5 zjutraj, čeprav nas je bilo en kup okoli montaže; luči, telefonov in ostale svetlobne krame ni manjkalo.
Saturn se je konkretno pokazal po 23 uri, kmalu zatem je prišel tudi kolega Dejan s/z mladino, kmalu zatem pa še "družinska" prijatelja Jože in Saša.
Vsi so bili navdušeni nad pogledom na Saturn, čeprav je bil še dokaj nizko.
Skozi večer/noč so sledile težke življenjske debate, polne smeha in seveda dobre energije.
Noč se je seveda prehitro prevesila v jutro, na hitro sem naredil še kalibracijske posnetke in odpeketal proti postelji.
Sama obdelava podatkov se je seveda zavlekla, saj sem imel na trdem disku en kup projektov, povrhu vsega, pa sem pristal še na bolniški (a sem omenil, da so zlorabljali mojo bogo Taco?)....
**********
OPREMA:
- Montaža: Skywatcher HEQ5 pro na jeklenem tripodu.
- Teleskop: Newton TS Optics 150/750mm, f5.
- Kamera: QHY MiniCam8 mono (Ha in Oiii), ohlajena na -10 stopinj Celzija.
- Teleskop za vodenje: Svbony 60/240mm.
- Kamera za vodenje: Player One Uranus C.
- Mini PC: MeLE PCG02 Fanless Mini PC Stick 8GB/256GB.
- Mini elektrarna: EcoFlow River 2 Pro LFP baterijski generator, 768 Wh.
- Polarna nastavitev: Sharpcap.
- Zajem podatkov: N.i.n.a. - Advanced Sequencer.
- Vodenje: PhD2.
Vsi podatki zloženi in obdelani v programu Pixinsight, podpis dodan v programu Photoshop.
**********
ZAJETI PODATKI:
- Ha (Vodik): 109 posnetkov po 180 sekund = 5.4 ure.
- Oiii (Kisik): 109 posnetkov po 180 sekund = 5.4 ure.
- Kalibracijski posnetki: 30 DARK posnetkov, 50 BIAS posnetkov, 30 FLAT IN 30 DARK FLAT posnetkov na noč.
**********
LUNA:
- 14.8.2026 Leskovec v Podborštu: Osvetljenost 4%.
- 15.8.2026 Šentjanž na Dolenjskem: Osvetljenost 10%.
**********
Še fotografija v polni resoluciji, hvala Gregor Ambrožič, za super aplikacijo!
**********
Še suhoparni podatki in zanimivosti:
Pri NGC 6820/NGC 6823 je ena zanimiva zmeda z imeni, ki jo je vredno razčistiti že na začetku: to, kar astrofotografi pogosto imenujejo »NGC 6820«, je v resnici precej večji kompleks Sh2-86, v katerem sta majhna meglica NGC 6820 in mlada odprta kopica NGC 6823.
🌌 NGC 6820 + NGC 6823 — kaj pravzaprav gledamo?
Celotna scena je v ozvezdju Lisica (Vulpecula), v zelo bogatem delu Rimske ceste.
Razdalja: približno 6.500–7.500 svetlobnih let.
Del večjega območja nastajanja zvezd Vulpecula OB1
v neposredni bližini je znamenita M27 Dumbbell, približno 3° stran.
Torej govorimo o precej mladem in zelo aktivnem delu Galaksije.
🔴 NGC 6820 – meglica:
NGC 6820 sama po sebi ni tista ogromna 40-minutna meglica, ki jo običajno vidiš na fotografijah.
Kataloško je NGC 6820 majhen, precej šibek kompleks, velik približno 0,5 × 0,5 ločne minute. lociran okoli:
V literaturi jo najdemo tudi kot Cr 404, njena povezanost s Sh2-86 pa povzroča precejšnjo zmedo pri poimenovanju.
In potem imamo Sh2-86
To je veliko večja H II-regija, približno 40′ široka, ki obdaja, oziroma vsebuje območje NGC 6823 in NGC 6820. NGC 6823 je njen glavni vir ionizacije.
Zato se v astrofotografiji pogosto uporablja NGC 6820 / NGC 6823 / Sh2-86 kot ime praktično istega fotografskega kompleksa.
⭐ NGC 6823 – prava zvezdna zvezda te zgodbe
NGC 6823 je mlada odprta zvezdna kopica.
Starost se v različnih raziskavah ocenjuje približno na 2–4 milijone let, pogosto se navaja okoli 3 ± 1 milijona let. Novejši pregledi dajejo približno 4 ± 2 milijona let.
Za primerjavo:
Sonce: 4,6 milijarde let
NGC 6823: ~3 milijone let
Torej je ta kopica v primerjavi s Soncem praktično še v porodnišnici.
🔵 Zakaj so zvezde tako modre?
Ker so v kopici številne vroče, masivne OB-zvezde.
Raziskave so identificirale približno 17 OB-zvezd, ki pripadajo NGC 6823. Te zvezde proizvajajo ogromne količine ultravijoličnega sevanja.
In tukaj se začne prava drama.
UV sevanje → ionizacija plina → H II-regija → segrevanje in širjenje plina → oblikovanje okoliških oblakov
in skupaj z zvezdnimi vetrovi dobesedno kiparijo okoliški molekularni oblak.
Tisti znameniti "slonji rilci"
To je verjetno najbolj spektakularen del objekta.
Na fotografijah vidiš dolge temne in svetle stebre, ki štrlijo proti NGC 6823.
Izgledajo precej podobno znamenitim stebrom v:
M16 – Eagle Nebula
IC 1396
NGC 3372 – Carina Nebula
In fizika je podobna.
Vroče mlade zvezde iz kopice oddajajo ogromno UV-sevanja. To ionizira okoliški plin.
Zato ostanejo kot stebri oziroma pillars.
In še bolj zanimivo: v stebrih nastajajo nove zvezde.
NGC 6823 ni samo skupina mladih zvezd, ki uničuje svoj rojstni oblak.
V preostalem plinu in prahu še vedno nastajajo nove zvezde.
V območju Vul OB1 je bilo identificiranih okoli 856 kandidatov za mlade zvezdne objekte (YSO).
Torej imamo na isti fotografiji:
zelo mlade zvezde → uničujejo oblak → oblak se seseda → nastajajo še mlajše zvezde.
Praktično kozmična porodnišnica z industrijskim ventilatorjem.
Zakaj je Hα tako močan?
Sh2-86 je Ha regija.
To pomeni, da je plin ioniziran predvsem zaradi močnega UV-sevanja mladih vročih zvezd.
Ko se proton in elektron ponovno združita, nastajajo značilne emisijske črte, med katerimi je zelo pomembna:
Hα – 656,3 nm
Zato je območje v Ha zelo izrazito.
Ha je pri tem objektu močan, medtem ko sta Oiii in Sii precej šibkejša.
Oiii – zakaj ga je manj?
Oiii je pri tem objektu precej bolj problematičen.
Oiii nastane pri ioniziranem kisiku, vendar potrebuje precej specifične pogoje glede energije UV-sevanja in ionizacijskega stanja plina.
Zato ne dobiš tako dominantnega Oiiin"oblaka", kot ga recimo pri nekaterih drugih emisijskih meglicah.
Pri Sh2-86 je struktura zato pogosto:
Ha → ogromno informacij
Oiii → bolj subtilne strukture
Sii → še bolj subtilen
Kar je precej drugače od recimo nekaterih bolj OIII-bogatih planetarnih ali emisijskih meglic.
Sii pa je zanimiv zaradi strukture.
Siinje zelo uporaben za poudarjanje:
- robov ioniziranih območij,
- gostejših struktur,
- udarnih front,
- stebrov,
- območij interakcije ioniziranega plina in molekularnega oblaka.
NGC 6823 je del veliko večje zgodbe: Vul OB1.
NGC 6823 ni osamljena kopica.
Je del Vulpecula OB1, velike asociacije mladih masivnih zvezd v ravnini Rimske ceste.
Vul OB1 je približno 100 parsekov dolg kompleks in vsebuje veliko mladih zvezd ter območij nastajanja zvezd.
V njem so med drugim:
NGC 6823
Sh2-86
Sh2-87
Sh2-88
številni YSO
molekularni oblaki
stebri in filamenti
in približno 90–100 OB-zvezd je povezanih s širšim območjem.
Kako so sploh nastale te zvezde?
Tu znanost še ni čisto zaključila zgodbe.
Obstaja več scenarijev.
Ena starejša ideja je bila, da se nastajanje zvezd skozi Vul OB1 zaporedno propagira.
Toda analiza Spitzerjevih podatkov je pokazala, da porazdelitev mladih zvezdnih objektov ne kaže jasnega starostnega gradienta, zato ta preprost scenarij ni posebej prepričljiv.
Druga raziskava je predlagala, da bi lahko trki oziroma interakcije molekularnih oblakov pomagali sprožiti nastanek NGC 6823 in drugih območij v kompleksu.
Kako velik je objekt?
- NGC 6820
Majhen kataloški objekt:
~0,5′
- NGC 6823
Kopica je na nebu približno:
~7′.
- Sh2-86
To je prava velika zver:
~40′
Pri razdalji okoli 2,3 kpc to pomeni približno:
~27 parsekov
oziroma približno 90 svetlobnih let v premeru.
Vir: Wikipedija, ostali Interneti in Chat GPT (pa je šlo pol litra vode).
Add comment
Comments