Lisičkini stebri stvarjenja

Poletje je bilo pestro, vsaj kar se mojih astrofotografskih eskapad tiče. 

In ker zbranih fotonov ni nikoli dovolj, sem se po kolektivnem dopustu odločil, da izkoristim vikend brez Lune in poškljocam še eno tarčo.

Za vikend 14.8 in 15.8 sem se odpravil na Dolenjsko, bolj natančno v Pušlc Dolenjske (eni ga poznajo kot Šentjanž na Dolenjskem).

Vremenska napoved je obetala in avto je bil na hitro poln opreme.

S/z astro kolegi, Bojanom, Gregorjem in Mihom (po domače Mihatom) smo se dogovorili, da se dobimo na "lokalnem" hribu, Leskovec v Podborštu se imenuje. Lokacija je super, mogoče malo Zagreb "prebija", ampak smo že kje v slabših pogojih fotkali.

In tako se je petkov popoldan prevesil v večer, mi smo pa veselo postavljali opremo.

S sabo sem privlekel ta resno montažo (Skywatcher Heq5 pro), ki je nosila Newtonov teleskop TS optics 150/750mm, na katerem je fotone zbirala monokromatska kamera QHY MiniCam8. Zraven seveda ne sme manjkat Dwarf Mini, ker pa opreme na terenu ni nikoli dovolj, sem s sabo imel tudi Maksutov teleskop podjetja Svbony, z goriščno razdaljo 1500mm ( z Barlow lečo 4500mm), ki je bil postavljen zato, da preverim in sprobam novo pridobitev, wifi kamero, ki sliko/video pošilja direkt na telefon, kar je super za kakšno množično opazovanje Lune in planetov.

Večer se seveda ni začel optimalno. Veter je kar konkretno bril, da pa to ne bi bil največji izziv/problem, so se astro kolegi odločili, da bodo tisti večer hodili po mojih nogah in ne svojih (posledično sem pristal na bolniški, ampak ne jim tega povedat).

Na terenu se nam je pridružil še astro kolega Borut, kasneje pa še kolega Dejan. Dobra družba zagotovljena, Check. 

Veter se je krepil, mi smo se malo postrani gledali in kolegi so še vedno hodili po moji Taci.

Glede na vse vetrovne težave, je bil večer uspešen.

Naslednji dan, soboto 15.8. pa sem se odločil, da ne rinem v hrib, ampak postavim opremo kar v Pušlcu (v bližnji sadovnjak).

Kvaliteta neba je precej dobra (izmerjen SQM je 21.03), vetra pa nič. Tarčo na senzorju sem obdržal isto, sem pa na teren povabil nekaj prijateljev, ki so izrazili željo, da bi si pogledali Saturn od bližje.

Kot prvi se mi je pridružil Borut, še medtem, ko sem postavljal teleskop. Pri polarni nastavitvi pa mi tokrat nič ni šlo, kot bi moralo, stvari so eskalirale toliko, da sem začel konkretno brcat tripod montaže (seveda z levo, zdravo taco). Borutu sem v očeh videl, da ga je strah, da bo on naslednji. Več kot uro, mi nikakor ni uspelo polarno nastaviti teleskopa, kot zanimivost pa naj omenim, da ko je bila nastavljena, mi je teleskop brez problemov delal do 5 zjutraj, čeprav nas je bilo en kup okoli montaže; luči, telefonov in ostale svetlobne krame ni manjkalo. 

Saturn se je konkretno pokazal po 23 uri, kmalu zatem je prišel tudi kolega Dejan s/z mladino, kmalu zatem pa še "družinska" prijatelja Jože in Saša.

Vsi so bili navdušeni nad pogledom na Saturn, čeprav je bil še dokaj nizko.

Skozi večer/noč so sledile težke življenjske debate, polne smeha in seveda dobre energije.

Noč se je seveda prehitro prevesila v jutro, na hitro sem naredil še kalibracijske posnetke in odpeketal proti postelji.

Sama obdelava podatkov se je seveda zavlekla, saj sem imel na trdem disku en kup projektov, povrhu vsega, pa sem pristal še na bolniški (a sem omenil, da so zlorabljali mojo bogo Taco?)....

**********

Še fotografija v polni resoluciji, hvala Gregor Ambrožič, za super aplikacijo!

**********

Še suhoparni podatki in zanimivosti: